Peter Rau, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana
Perspektiva je projekcija, ki nastane na mrežnici človekovega očesa, vidimo pa tisto, kar izluščimo z umom. Razlaga perspektivne projekcije je v teoretskem okviru povezana s preslikavo preko ene točke. Zaznavo globine prostora človek realizira z binokularnim vidom, likovno-teoretsko pa s pomočjo prostorskih ključev.
Upodobitev prostora na perspektivni način so začeli izvajati že v antičnem času, ko zasledimo tudi zapise o problemskem razumevanju pojava točkovne preslikave. Celostna teorija razumevanja in načrtovanja se je izoblikovala v renesansi. Binokularni vid so z vrsto izumov osmislili v 19. stoletju, vrhuncu razvoja binokularnih naprav, ki so namenjene splošni rabi, pa smo priča v zadnjih letih.
Perspektivno projekcijo opredeljuje vrsta pojmov, kot so: mesto opazovanja, smer pogleda, razdalja opazovanja, ravnina, na kateri nastane slika, konvergenca vzporednih linij in razumevanje končnega in neskončnega prostora (horizont, vertikala, bežišče …).
Perspektivna slika, ki ob tem nastane, je posledica preslikave, ki je v teoriji izpeljana preko ene točke, v realnem vidu človeka pa je povezana z binokularnim vidom, kar ustvarja dodatne pogoje za globinsko dojemanje prostora (paralaksa).
Prva perspektivna orodja, s katerimi so si pomagali v renesansi, ko so načrtovali perspektivne kompozicije risb in slik, so bila sorazmerno enostavna. V času industrijske dobe so slike začeli preslikovati s pomočjo leč na ravne slikovne površine (plošče), ki so jih kasneje razvili in utrdili s kemičnimi postopki, kar je omogočilo razvoj fotografije in filma.
V času elektronike je človek za preslikavo slik razvil vrsto novih naprav. Pri televiziji slike s pomočjo digitalne televizijske kamere najprej zajamemo in zapišemo v elektronski signal, ki ga nato kot elektronsko sliko distribuiramo za projekcijo na televizijskem zaslonu.
V računalniški dobi se je poleg projekcije na ti. elektronski zaslon razvilo še nekaj drugih metod za prikazovanje prostora, ki se vedno bolj približujejo zmožnostim binokularnega vida in tem povezanega dojemanja prostora. Pri tem je še posebej zanimiva tehnologija mešane resničnosti, pri kateri se navidezni modelni prostor prikaže v realnem prostoru.