dr. Damijan Štefanc, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Vprašanje, ki smo si ga zastavili v naslovu, je staro že vsaj nekaj desetletij, čeprav z eksponentnim razvojem zlasti računalniško podprte tehnologije vseskozi ostaja in vedno znova postaja aktualno. Po eni strani je odgovor nanj odvisen od tega, kaj sploh razumemo pod pojmom »stroj« in kako mislimo razliko med strojem kot anorgansko tvorbo ter človekom kot organskim in humanim bitjem. Je človek, katerega delovanje pomembno določajo strojni sistemi in/ali komponente, brez katerih preprosto ne bi mogel delovati tako kot deluje (predstavljajmo si npr. človeka s srčnim spodbujevalnikom ali inzulinsko črpalko) – res samo še človek?
Po drugi strani je odgovor na naslovno vprašanje odvisen tudi od tega, kako razumemo vlogo učitelja. Kaj torej mislimo, ko rečemo »mesto učitelja«? Učitelj je seveda nekdo, ki učencem posreduje znanje, ki poučuje. Ni dvoma, da lahko sodobna računalniško podprta tehnologija v mnogih ozirih bolje kot človek opravlja funkcijo posredovanja informacij. Že na tej točki je treba vpeljati distinkcijo med informacijo in znanjem. Od učitelja ne pričakujemo le posredovanja informacij, pač pa je cilj, da učenci usvojijo znanje. To pa terja kompleksen proces medsebojne komunikacije in interakcije, saj znanja in njegovega usvajanja ni mogoče zvesti zgolj na informacijo, pa četudi je slednja pomemben gradnik (vsakega?) znanja.
Še nekoliko bolj se ta zgodba zaplete, kolikor privzamemo, da učitelj v šoli ni le posredovalec znanja, ki skrbi za to, da bodo učenci znanje usvojili, pač pa je prav skozi ta proces tudi nekdo, ki opravlja vzgojno funkcijo, ki torej mladega človeka formira, oblikuje, ne le v intelektualnem, pač pa tudi v moralnem in estetskem smislu.
Če naj to doseže, se mora med njim in učencem splesti posebna pedagoška vez, za katero smo vselej predpostavljali, da v svojem bistvu humana vez, torej mogoča zgolj med učencem in učiteljem. Kakšna je ta vez in kako se med učencem in učiteljem vzpostavlja, da učitelju omogoča pedagoško vodenje, usmerjanje in značajsko oblikovanje učenca? In kar je najbolj zanimivo: se lahko splete tudi med človekom in strojem? Odgovor na to vprašanje še zdaleč ni tako samoumeven kot bi morda pričakovali.