Superračunalništvo

Slovenian Supercomputing Network Day (International)

4. december | 9.0016.30

The plenary session will be held in English and present topics, such as: NCC collaboration, SMASH postdoctoral program, EuroHPC Vega supercomputer, SLING service portfolio, and a panel discussion about Women in HPC.

Šubic 1+2

Prikaži aktivnosti PRIJAVA

09.00 - 11.00

Supercomputing in Slovenia – SLING

Samo Stanič – University of Nova Gorica

TBA

HPC Vega – Slovenian EuroHPC supercomputer

Dejan Valh – Institute of Information Science

TBA

SLING Service Portfolio

Jan Jona Javoršek – “Jožef Stefan” Institute

TBA

Supercomputers Love Deep Learning

Uroš Lotrič – Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana

TBA

Monitoring System for HPC

Bojan Korečič – University of Nova Gorica

TBA

11.30 - 13.30

NCC Slovenia Collaboration

Maša Stošič – Digital Innovation Hub, University of Maribor

TBA

The EPICURE project – a case study

Samo Miklavc – Institute of Information Science

TBA

SMASH – Machine Learning for Science and Humanities Postdoctoral Program

Gabrijela Zaharijas – University of Nova Gorica

TBA

HPC and Quantum Computing

TBA

TBA

Women in HPC | Panel Discussion

TBA

TBA

Dan slovenskega superračunalniškega omrežja

5. december | 9.0013.30

Plenarna predavanja na Dnevu slovenskega superračunalniškega omrežja bodo pokrivala tematike od nevroznanosti in velikih jezikovnih modelov pa vse do digitalne humanistike in hekatonov.

Plečnik 4

Prikaži aktivnosti PRIJAVA

09.00 - 11.00

Uvodni nagovor

TBA

TBA

Inštitut za novejšo zgodovino: Digitalna humanistika

TBA

TBA

LSST projekt

TBA

TBA

DAfab: AI Factory for Copernicus Data at Scale

TBA

TBA

Projekt “Gravitacija”

Marko Robnik Šikonja – Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani
Džeroski – organizacija

TBA

Veliki jezikovni modeli

Marko Robnik Šikonja – Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani

TBA

11.30 - 13.30

RIS Hackathon

Andrej Studen – Institut “Jožef Stefan”

TBA

Data Flow in Clinical Genetics for Rare Diseases

Blaž Vhrovšek – UKC Ljubljana

TBA

HPC za nevroznanost

Nina Omejc – Institut “Jožef Stefan”

TBA

Napovedovanje časovnih vrst v sistemih upravljanja z energijo

Niko Uremovič – UM FERI

TBA

Izveda visokozmogljivih rešetanj ter inverznega sidranja za odkrivanje novih zdravil

izr. prof. dr. Marko Jukić – UM FKKT

TBA

Globalna optimizacija

doc. dr. Borko Boškovič – UM FERI

TBA

Superračunalništvo za industrijo

5. december | 9.0018.00

Vas zanima več o uporabi superračunalnika v vašem podjetju in kako lahko pri tem uporabljate SLING infrastrukturo? Predstavili vam bomo superračunalnik VEGA, primere dobre rabe v industriji, ter možnosti sodelovanja in rabe nacionalne in mednarodne infrastrukture.

Plečnik 5

Prikaži aktivnosti PRIJAVA

09.00 - 11.00

Kako lahko podjetja pridobijo dostop do superračunalniških virov SLING

Dejan Valh – Inštitut informacijskih znanosti Maribor

Kljub omejitvam uporabe nacionalne odprte raziskovalne infrastrukture in superračunalniških virov SLING za podjetja, obstajajo nekatere možnosti, ki jih lahko poleg komercialnega dostopa proti plačilu izkoristijo podjetja brezplačno. Opisani bodo primeri in priložnosti, ki se ponujajo podjetjem, da lahko izkoristijo potenciale v smislu prenosa znanja, s sodelovalnimi projekti preko kompetenčnih centrov ali neposredno z raziskovalnimi organizacijami, z neposredno pomočjo v okviru DIGI-SI, s projekti preizkušanja konceptov ter navsezadnje pridobijo vire tudi v odprtem dostopu, tako na nacionalnem, kot tudi na EuroHPC JU deležu HPC Vega ali pa celo na katerih drugih centrih HPC v Evropi preko razpisov, ki jih objavlja EuroHPC JU za testiranje ter razvoj in za samostojne projekte umetne inteligence.

 

Dejan Valh je že nekaj let vodja sektorja za superračunalništvo, pred tem pa je bil vrsto let vodja sektorja sistemske podpore na IZUM-u, kjer se je leta 2000 zaposlil kot sistemski inženir. Bil je eden izmed tehničnih izvedencev pri razpisu v projektu HPC RIVR, kjer je Slovenija pridobila HPC Vega, najzmogljivejši superračunalnik v Sloveniji, kasneje pa je deloval kot vodja strokovnega sveta HPC RIVR, nato kot koordinator SLING ter bil pridruženi član svetovalne skupine za infrastrukturo INFRAG pri skupnem podjetju EuroHPC JU, ki je sofinanciralo HPC Vega v letu 2021.

Arctur HPC: Pospeševanje razvoja in inovacij s superračunalniško močjo

Tristan Pahor – vodja podatkovnega centra, Arctur d.o.o.

Superračunalništvo (HPC) industriji odpira povsem nove priložnosti, saj omogoča izjemno hitro obdelavo velikih količin podatkov in reševanje kompleksnih izzivov, s katerimi se soočajo sodobna podjetja. V predstavitvi bo predstavljen Arcturjev zasebni superračunalniški sistem, ki omogoča podjetjem konkurenčno prednost s pomočjo visoko zmogljivih rešitev. S pomočjo konkretnih primerov uporabe iz različnih industrij bo govorec ponazoril kako HPC sistem podjetjem omogoča optimizacijo procesov, pospešitev inovacij in napredno analizo podatkov. Govorec bo prav tako razkril, kako lahko podjetja enostavno dostopajo do Arcturjevega HPC sistema in izkoristijo njegove zmogljivosti za svoje poslovanje ter prihodnost digitalne preobrazbe.

 

Tristan Pahor je vodja Arcturjevega podatkovnega centra in izkušen inženir, ki uspešno prenaša svoja bogata znanja iz področij IKT, HPC in R&D v prakso. Sodeluje z industrijskimi partnerji, kjer se osredotoča na učinkovito implementacijo HPC rešitev. Njegova vloga vključuje tudi svetovanje podjetjem pri izkoriščanju zmogljivosti superračunalništva za inovacije in digitalno transformacijo.

Kaj prinaša novi Vodič uvajanja umetne inteligence v mala in srednja podjetja

Mitja Trampuž – predsednik AI4SI

V prezentaciji bodo predstavljene ključne novosti druge verzije vodiča za uvajanje umetne inteligence v podjetja, s posebnim poudarkom na GenUI ter praktičnih nasvetih, kako se podjetja lahko učinkovito prilagodijo njenemu hitremu razvoju in integrirajo tehnologijo v svoje poslovne modele.

 

Mitja Trampuž se že desetletja ukvarja z digitalno transformacijo poslovanja v različnih organizacijah. V zadnjih letih se posveča tudi pospeševanju uvajanja umetne inteligence v organizacije tako pri podpori poslovnih procesov kot pri nadgradnji samih proizvodov in storitev, prispeva pa tudi k razvoju, promociji in podpori širše uporabe umetne inteligence v gospodarstvu. Je direktor podjetij CREAPLUS in predsednik pobude AI4SI – umetna inteligenca za Slovenijo, ki deluje v sklopu Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Kako spodbujati pismenosti na področju umetne inteligence

Mateja Baebler – vodja projekta Artificial Intelligence Skills Alliance (ARISA), Združenje za informatiko in telekomunikacije, GZS

Mateja Baebler bo predstavila izsledke analize o potrebah po znanjih s področja umetne inteligence, dokument »AI Skills Strategy« in znanja, ki so potrebna za uvajanje in uporabo umetne inteligence v podjetjih.

 

Mateja Baebler je na Združenju za informatiko in telekomunikacije zadolžena za vodenje Erasmus+ projektov za oblikovanje posodobljenih izobraževalnih programov s področja programskega inženirstva, umetne inteligence in področja znanj za oblikovanje digitalnih orodij in inovacij za trajnostni razvoj.

Nevroznanost in umetna inteligenca: potenciali in problemi iz perspektive startupa

Jurij Dreo – vodja raziskav in razvoja, BrainTrip Limited

Umetna inteligenca je posegla že na vsa področja življenja, a njena implementacija na področju nevroznanosti in medicine se sooča s številnimi izzivi. Te izzive in njihove potencialne rešitve bomo naslovili v kratkem predavanju iz perspektive zagonskega podjetja BrainTrip, ki se ukvarja s translacijsko nevroznanostjo.

 

Jurij je nevroznanstveni raziskovalec z več kot 15 let izkušenj na področju kvantitativne nevroznanosti ter analize možganskih signalov. Je soustanovitelj podjetja BrainTrip, kjer vodi oddelek za raziskave in razvoj.

11.30 - 13.30

HPC za inovativne konfiguracije v letalstvu

Sašo Knez – direktor AformX

Oblikovanje letal doživlja revolucijo z uvedbo električnih in vodikovih pogonskih sklopov. Nov pogon omogoča inovativne konfiguracije letal. Inovativne oblike letal zahtevajo boljše notranje nosilne strukture. Strukturni inženirji bodo imeli neposredno korist od razvitega orodja, ki jim bo omogočilo raziskovanje širšega nabora različnih strukturnih konfiguracij zgodaj v procesu načrtovanja, da ugotovijo, katera je najboljša, preden se osredotočijo na njeno optimizacijo. Predstavljen bo razvoj orodja, ki omogoča hiter in učinkovit pristop k ocenjevanju različnih nosilnih notranjih struktur za letala, ki je bil zaradi zahtevnosti izveden s pomočjo superračunalništva.

 

Sašo Knez se je letalstvu zapisal pri rosnih 15 letih, podjetništvu pa leta 2008, ko je s partnerji ustanovil visokotehnološko podjetje AFormX. V podjetju med drugim izdelujejo in sestavljajo ultralahka letala in sestavljene dele za letalsko industrijo ter razvijajo simulatorje letenja v navidezni resničnosti.

Globoko učenje za razumevanje Lidar oblakov točk in uporaba superračunalniške infrastrukture

Nejc Dougan – ustanovitelj in tehnični direktor Flai d.o.o.

Lidar oblaki točk predstavljajo nepogrešljiv podatkovni vir za razumevanje in kartiranje našega okolja. Zaradi velike količine je učinkovita in avtomatizirana obdelava ključna. V sklopu predstavitve si bomo pogledali kaj so oblaki točk, kaj je njihova uporabna vrednost, kakšne so možnosti učinkovite in avtomatizirane obdelave, katere so metode globokega učenja in kakšna je računalniška infrastruktura za učenja in inferenco oblakov točk.

 

Nejc Dougan je ustanovitelj in tehnični direktor podjejta Flai d.o.o. Ukvarja se z vodenjem tehnične ekipe ter raziskavami in razvojem na področju umetne inteligence in strojnega učenja za obdelavo oblakov točk.

Uporaba HPC pri razvoju gospodinjskih aparatov

Dr. Jure Mencinger – Gorenje d.o.o. (Hisense Europe)

Razvoj gospodinjskih aparatov v Gorenju poteka s pomočjo računskih orodj računske dinamike tekočin (CFD). Z njimi napovejo razmere v aparatih, ki jih popisujejo različne fizikalne količine (npr. temperatura, hitrost zraka, tlačne in toplotne izgube), ki jih je sicer potrebno pomeriti v izdelanih prototipih. Na primerih Gorenjevih aparatov bo prikazan razvojni proces, ki ga opravijo s pomočjo CFD simulacij.

 

Jure Mencinger je univerzitetni diplomirani fizik. Zadnjih devet let je v Gorenju zadolžen za CFD simulacije, delno tudi za sistemske simulacije. Pred tem je bil večino časa raziskovalec in predavatelj Računalniške dinamike tekočin na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.

Uporaba metodologije načrtovanja eksperimentov (DOE) v računski dinamiki tekočin (CFD) za optimizacijo zasnove plinskega gorilnika

Matej Emin – direktor, Culmium
Dr. Primož Žibret – razvojni inženir, Procesni inženiring

Predstavljena bo uporaba metodologije načrtovanja eksperimentov (DOE) in računske dinamike tekočin (CFD) za optimizacijo zasnove plinskega gorilnika. Poudarek bo na sinergiji med DOE in CFD ter kako ta omogoča minimizacijo števila potrebnih simulacij za identifikacijo optimalnih konfiguracij za izboljšano učinkovitost zgorevanja in nižje emisije.

 

Matej Emin je fizik, ki se ukvarja s podatkovno analitiko s poudarkom na DOE in statističnem modeliranju v industriji za optimizacijo proizvodnih procesov in razvoj novih ali izboljšanih izdelkov.
Dr. Primož Žibret je doktor strojništva. Kot razvojni inženir v podjetju Procesni inženiring skrbi za energetske preračune načrtovanih sistemov, njihovo optimizacijo in izvedbo simulacij posameznih pomembnejših detajlov znotraj sistemov. Delno zaposlen tudi na Fakulteti za strojništvo, UL, kjer na področju meroslovja pretoka plina nadaljuje delo začeto v svojem doktoratu.

TBA

TBA

TBA

14.30 - 17.00

TBA

TBA

TBA

Ansys HPC rešitve

Marko Kolenc – aplikativni inženir v slovenski izpostavi podjetja SIMTEC, Ansys

V predstavitvi bo Kolenc spregovoril o rešitvah visoko zmogljivega računalništva (HPC), ki jih ponuja in uporablja programska oprema Ansys. S pomočjo teh rešitev lahko danes analiziramo vedno večje in zahtevnejše znanstvene in inženirske izzive. Govoril bo o razvoju skozi čas in se dotaknil smernic za prihodnost, vključno z računanjem na grafičnih karticah (GPU) in umetne inteligence (AI).

 

Marko Kolenc je aplikativni inženir in vodja slovenske izpostave podjetja SIMTEC, ANSYS. Kot univerzitetni diplomirani inženir strojništva je že od začetka svoje kariere tesno povezan s svetom simulacij. Izkušnje iz avtomobilske industrije dopolnjuje z novimi znanji ter jih uporablja pri svetovanju podjetjem, ki uporabljajo oziroma uvajajo digitalni inženiring (simulacije) v svoje delovne procese.

Optimizacija superračunalniških podatkovnih centrov

Branko Jovanović – soustanovitelj ADVANT d.o.o.

Branko Jovanović bo predstavil ključne izzive pri izbiri ustrezne infrastrukture podatkovnih centrov za implementacijo HPC superračunalniških sistemov v podjetjih. Dotaknil se bo dileme s katero se srečujejo podjetja izgradnjo lastne infrastrukture ali outsourcingom.

 

Branko Jovanović je leta 1998 soustanovil podjetje ADVANT d.o.o., ki danes velja za eno vodilnih slovenskih podjetij na področju načrtovanja in izgradnje podatkovnih centrov. Je predsednik Sekcije za IT infrastrukturo in podatkovnega centra pri Združenju za informatiko in telekomunikacije, ki deluje v okviru GZS. V zadnjih 20 letih je za večja slovenska podjetja in državne ustanove vodil številne projekte izgradnje podatkovnih centrov.

TBA

TBA

TBA

S SLINGOM do inovacij: HPC4SME AAT in razvoj PoC

Tina Č. Marc

TBA

17.00 - 18.00

B2B in mreženje

TBA

Projekt EuroCC 2 financira Evropska unija. Financiran je s sredstvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivo računalništvo (EuroHPC JU) ter Nemčije, Bolgarije, Avstrije, Hrvaške, Cipra, Češke republike, Danske, Estonije, Finske, Grčije, Madžarske, Irske, Italije, Litve, Latvije, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovenije, Španije, Švedske, Francije, Nizozemske, Belgije, Luksemburga, Slovaške, Norveške, Turčije, Republike Severne Makedonije, Islandije, Črne gore in Srbije v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101101903.

Delovanje Nacionalnega kompetenčnega centra SLING sofinancira Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Dostopnost